Sistem dolgotrajne oskrbe prinaša različne oblike pomoči ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih okoliščin potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Upravičenec je glede na oceno potreb razvrščen v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Od kategorije je odvisen tudi obseg pomoči oziroma višina denarnega prejemka.
DENARNI PREJEMEK OD 91 DO 504 EVROV MESEČNO
Ena od pravic v okviru dolgotrajne oskrbe je denarni prejemek. Namenjen je uporabnikom, ki imajo pomoč praviloma organizirano znotraj svoje družine oziroma neformalne socialne mreže.
Višina denarnega prejemka je odvisna od kategorije dolgotrajne oskrbe:
- 1. kategorija: 91 evrov mesečno,
- 2. kategorija: 184 evrov mesečno,
- 3. kategorija: 275 evrov mesečno,
- 4. kategorija: 367 evrov mesečno,
- 5. kategorija: 504 evrov mesečno.
Pravico do denarnega prejemka je mogoče uveljavljati od 1. decembra 2025.
Pomembno je, da denarni prejemek ni splošni dodatek k pokojnini, temveč je namenjen kritju stroškov oskrbe. Uporabnik, ki izbere denarni prejemek, je lahko hkrati upravičen tudi do nekaterih drugih storitev, med drugim do e-oskrbe in storitev za krepitev ter ohranjanje samostojnosti.
DOLGOTRAJNA OSKRBA NA DOMU
Tisti, ki izberejo dolgotrajno oskrbo na domu, lahko prejmejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter določene storitve zdravstvene nege.
Obseg pomoči je odvisen od kategorije:
- 1. kategorija: 20 ur mesečno,
- 2. kategorija: 40 ur mesečno,
- 3. kategorija: 60 ur mesečno,
- 4. kategorija: 80 ur mesečno,
- 5. kategorija: 110 ur mesečno.
Storitve so financirane iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
OSKRBOVALEC DRUŽINSKEGA ČLANA
Pomembna možnost je tudi oskrbovalec družinskega člana. To je družinski član, ki skrbi za upravičenca, uvrščenega v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
Oskrbovalec lahko hkrati skrbi največ za dva upravičenca, s katerima prebiva na istem naslovu.
Oskrbovalec ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če skrbi za enega upravičenca, je plačilo določeno v višini 1,2-kratnika minimalne plače, če skrbi za dva upravičenca, pa 1,8-kratnika minimalne plače. Predvidene so tudi vključitev v obvezna socialna zavarovanja, načrtovana odsotnost 21 dni na leto ter usposabljanje in strokovno svetovanje.
DOLGOTRAJNA OSKRBA V DOMOVIH ZA STAREJŠE
Dolgotrajna oskrba se lahko izvaja tudi v instituciji, na primer v domu za starejše. Tudi tukaj je obseg storitev odvisen od kategorije upravičenosti in znaša od 20 do 110 ur mesečno.
Storitve dolgotrajne oskrbe v instituciji so krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Stanovalci pa še vedno plačujejo stroške nastanitve in prehrane.
KAJ JE ŠE POMEMBNO?
Pravice dolgotrajne oskrbe se med seboj izključujejo. To pomeni, da upravičenec praviloma izbere eno od osnovnih oblik dolgotrajne oskrbe: oskrbo na domu, oskrbo v instituciji, dnevno dolgotrajno oskrbo, oskrbovalca družinskega člana ali denarni prejemek.
Zakon pa določa tudi nekatere pravice, ki jih je mogoče koristiti skupaj z izbrano obliko dolgotrajne oskrbe, med drugim e-oskrbo ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Ker se sistem dolgotrajne oskrbe še razvija in se posamezni zneski ter pravila lahko usklajujejo, je pred uveljavljanjem posamezne pravice priporočljivo preveriti aktualne informacije na uradnih spletnih straneh.
Uradni vir in več informacij:
GOV.SI – Pravice in storitve dolgotrajne oskrbe
Podatki o višini denarnega prejemka izhajajo tudi iz Sklepa o uskladitvi višine denarnega prejemka iz dolgotrajne oskrbe, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 16/26.
